Dovoljeno:

  • uporaba vse literature in kode, ki jo najdete na spletu, v knjigah ... kjerkoli,
  • funkcije vseh modulov, ki jih dobite s Pythonom,
  • pisanje dodatnih funkcij (vendar ni treba),
  • uporaba izpeljanih seznamov/slovarjev/množic, vendar ni treba in ne bo prinašalo dodatnih točk (za kudos pa lahko napišete lepe (ne milijon reduce in lambda) enovrstične rešitve vseh funkcij, razen sledilnika predpisov, ki so prezapleteni),
  • uporaba rekurzije, množic, slovarjev, kjer bo to olajšalo reševanje (= če se hočete mučiti brez, pa je to vaš problem).

Prepovedano:

  • vsakršna komunikacija.

Naloge

Vse naloge prinašajo enako število točk (do 15 za nepravilno rešitev, 15-20 za delujočo).

1. Valovi epidemije

V nekem kraju je bilo število okuženih, po dnevih, takšno:

po_dnevih = [1, 5, 6, 0, 0, 0, 2, 3, 0, 5, 8, 0]`

V prvem valu je bilo torej okuženih 1 + 5 + 6 = 12 ljudi, v drugem 2 + 3 = 5 in v tretjem 13, skratka [12, 5, 13].

Napiši funkcijo valovi(po_dnevih), ki prejme seznam s številom okuženih po dnevih in vrne seznam s številom okuženih po valovih. Valovi so ločeni z enim ali več dnevi brez okužb. Dnevi brez okužb so lahko tudi na začetku ali koncu seznama. Za več primerov glej teste.

2. Sledilnik

  • Prvi dan so zaprli gledališča in smučišča.
  • Drugi dan so zaprli še šole, frizerje in muzeje, vendar so ob tem odprli smučišča.
  • Tretji dan so zaprli knjižnice in odprli muzeje in smučišča (ki pa so bila itak že odprta!).
  • Četrti dan so zaprli smučišča (in knjižnice in gledališča, ampak ta so bila zaprta že od prej) in odprli šole.
  • Peti dan so odprli šole ter zaprli frizerje in smučišča.
  • Šesti dan so zaprli smučišča.
  • Sedmi dan so počivali(!).
  • Osmi dan so odprli smučišča.

Vse skupaj predstavimo s seznamom parov seznamov. Vsak par ustreza enemu dnevu; prvi element para pove, kaj se je tisti dan zaprlo, drugi pa, kaj se je odprlo. Če je vse skupaj zapleteno: tako pač v resnici je. Tisti Janez, ki je sestavil to nalogo, s tem nima ničesar.

dnevi = [
    (["gledališča", "smučišča"],              []),
    (["šole", "frizer", "muzeji"],            ["smučišča"]),
    (["knjižnice"],                           ["muzeji", "smučišča"]),
    (["smučišča", "knjižnice", "gledališča"], ["šole"]),
    (["šole"],                                ["frizer", "smučišča"]),
    (["smučišča"],                            []),
    ([],                                      []),
    ([],                                      ["smučišča"])
]

Napiši funkcijo sledilnik(dnevi), ki prejme seznam, kot je gornji, in vrne, kolikšno je največje število hkrati zaprtih stvari. V gornjem primeru vrne 4, ker so bile na, recimo, drugi dan, istočasno zaprte štiri stvari (gledališča, šole, frizerji in muzeji).

3. Širjenje okužbe

Vemo, kdo se je na kateri dan družil s kom (glej sliko). Podatki so shranjeni v slovarju (vsako druženje je zabeleženo dvakrat, pri obeh družabnikih):

druzenja = {
    "Ana": [("Berta", 7), ("Cilka", 10),
            ("Dani", 4), ("Fanči", 3)],
    "Berta": [("Ana", 7), ("Cilka", 3)],
    ...

Če se nekdo druži s kom, ki je okužen, postane sam kužen naslednji dan (na isti dan, ko se je okužil, pa še ni nevaren).

Napiši funkcijo okuzeni(oseba, cas, druzenja), ki prejme ime osebe, dan, na katerega se je okužila, in slovar druženj. Funkcija vrne množico vseh okuženih.

Klic okuzeni("Ana", 3, druzenja) vrne {"Ana", "Berta", "Cilka", "Dani"}, ker Ana okuži Dani in Berto, Dani pa še Cilko (Cilko bi tudi direktno okužila Ana, vendar jo Dani prehiti). Fanči ni okužena: Ana na dan 3 še ni bila kužna, Dani pa se je tako ali tako okužila šele na dan 4.

Namig: ne boj se, da se kaj zacilka, saj nihče ni kužen na dan, ko se je okužil, zato časi vedno naraščajo.

4. Identifikator

V laboratorij so dobili tri različne viruse, ki pa so vsi predstavniki "angleškega" seva Covida. Zaporedja mRNA teh treh, gentlemanskih virusov so:

pozitivni = ['GGGUGCCCCA', 'CCCAUAGGGU', 'CAGCUCGGUU']

Tole pa so štirje primeri "običajnega" Covida:

negativni = ['ACCUCAGGAG', 'UCGACCGAAG', 'GUCACUCGCA', 'CGCUUCCCGC']

V laboratoriju uporabljajo naslednje testne fragmente (koščke) mRNA:

fragmenti = ["GGU", "CCC", "ACC", "GGG"]

Idealno bi bilo, če bi našli fragment, ki se pojavlja v vseh angleških in nobenem od ostalih. Ker ni nujno, da tak fragment obstaja, pa bomo zadovoljni s takšnim, ki se pojavi v čimveč angleških in čim manj neangleških.

  • GGU se pojavi v 3 pozitivnih in 0 negativnih, razlika je 3.
  • CCC se pojavi v 2 pozitivnih in 1 negativnem, razlika je 1.
  • GGG se pojavi v 2 pozitivnih in 0 negativnih, razlika je 2.
  • ACC se pojavi v 0 pozitivnih in 2 negativnih, razlika je -2.

Najboljši je GGU.

Napiši funkcijo identifikator(pozitivni, negativni, fragmenti), ki prejme seznam pozitivnih in negativnih primerov ter seznam fragmentov. Vrniti mora fragment, pri katerem je razlika med številom njegovih pojavitev v pozitivnih in v negativnih primerih virusov čim večja. Če je takšnih fragmentov več, lahko vrne kateregakoli od njih.

5. Izbijanje zob

Južnoameriški sev je posebej trdovraten in lotiti se ga je mogoče le s pestmi: izbiti mu je potrebno vse dele mRNA. Recimo, da je njegova mRNA v začetku takšna: "ACCUTCCUUGUACUUTAA". Če mu izbijemo "CUU", ostane le še "ACCUTCGUATAA" (iz niza odstranimo obe pojavitvi CUU). Vendar je še vedno živ in brca in grize in davi. Če mu izbijemo A, ostane "CCUTCGUT". In tako naprej. Virus je mrtev šele, ko mu ne ostane nič več.

Napiši razred Virus z naslednjimi metodami:

  • konstruktor sprejme začetno mRNA virusa.
  • izbij(fragment) iz virusove mRNA odstrani vse pojavitve podanega fragmenta; metoda ne vrne ničesar,
  • ostanek() vrne trenutno virusovo mRNA,
  • mrtev() vrne True, če je virus mrtev (od njegove mRNA ni ostalo nič več) in False, če je živ.

(Vsaka metoda seveda prejme še self.)

Zadnja sprememba: četrtek, 30. september 2021, 14.29