Sortiranje

Seznam z n elementi lahko enostavno sortiramo z O(n²) primerjavami, ali z nekaj truda z O(n⋅log(n)). Da pa se tudi precej slabše: tu bomo implementirali deterministični bogosort, ki seznam sortira v času O(n⋅n!).

is_sorted/1

Definirajte predikat is_sorted(L), ki velja, če so elementi seznama L urejeni po nepadajočem vrstnem redu. Predpostavite lahko, da seznam vsebuje samo števila; primerjamo jih lahko z operatorjem >=.

?- is_sorted([2,3,6,6,12]).
true.
?- is_sorted([2,3,1,6,5]).
false.

permute/2

Definirajte predikat permute(A, B), ki velja, če je seznam B permutacija elementov iz seznama A.

?- permute([1,2,3], L).
L = [1,2,3] ;
L = [1,3,2] ;
L = [2,1,3] ;
L = [2,3,1] ;
L = [3,1,2] ;
L = [3,2,1].

Namig: pomagate si lahko s predikatom insert/3 od prejšnjič.

bogosort/2

Definirajte predikat bogosort(A, B), ki velja, če seznam B vsebuje elemente iz A v nepadajočem vrstnem redu:

?- bogosort([2,4,3,1,4], L).
L = [1,2,3,4,4].

Predikat naj izvede O(n⋅n!) primerjav.

Turingov stroj

V čistem prologu bomo implementirali Turingov stroj. Spomnimo se, da Turingov stroj namesto RAMa uporablja neskončni trak celic, v katerih hrani simbole izbrane abecede (pogosto sta to 0 in 1). Glava bere in piše iz trenutne celice ter se lahko pomika za eno mesto levo ali desno. V vsakem trenutku je stroj v enem od končno mnogo stanj.

Program za Turingov stroj sestoji iz nabora ukazov. Na podlagi programa stroj na vsakem koraku glede na trenutni simbol in stanje na trak zapiše nov simbol, premakne glavo v levo ali desno (ali jo pusti na mestu) in se postavi v novo stanje (ki je lahko enako prejšnjemu). Program bomo zapisali z naborom pravil, ki ga podamo s predikatom program/6:

program(Name, InState, InSymbol, OutState, OutSymbol, Direction)

Argument Name pove ime programa in povezuje vsa pravila za določen program. InState in InSymbol sta stanje stroja in simbol v celici pod glavo, pri katerih uporabimo to pravilo. OutState pove stanje, v katerem bo stroj po tem ukazu. OutSymbol je nov simbol, ki naj se zapiše v trenutno celico, Direction pa smer, v katero naj se premakne glava.

Program, ki številu v eniškem zapisu prišteje ena:

program(plus1, q0, 1, q0, 1, right).
program(plus1, q0, b, final, 1, stay).

?- turing(plus1, [1,1,1], Out).
Out = [1,1,1,1].

Program, ki skopira zaporedje enic:

program(copy, q0, b, final, b, stay).
program(copy, q0, 1, 2, b, right).
program(copy, 2, b, 3, b, right).
program(copy, 2, 1, 2, 1, right).
program(copy, 3, b, 4, 1, left).
program(copy, 3, 1, 3, 1, right).
program(copy, 4, b, 5, b, left).
program(copy, 4, 1, 4, 1, left).
program(copy, 5, b, q0, 1, right).
program(copy, 5, 1, 5, 1, left).

?- turing(copy, [1,1,1], Out).
Out = [1,1,1,b,1,1,1].

Program, ki izračuna (doda na konec) liho pariteto:

program(parity, q0, 0, q0,      0, right).
program(parity, q0, 1, q1,      1, right).
program(parity, q0, b, final,   0, stay).
program(parity, q1, 0, q1,      0, right).
program(parity, q1, 1, q0,      1, right).
program(parity, q1, b, final,   1, stay).

?- turing(parity, [1,1,0,1,0,0,1], Out).
Out = [1, 1, 0, 1, 0, 0, 1, 0] .

Za končno stanje bomo uporabili atom final, začetno stanje pa bomo označili s q0.

action/3

»Neskončni« trak predstavimo z dvema seznamoma. Seznam L vsebuje simbole na traku levo od glave, seznam R pa simbole desno od glave (vključno s simbolom, ki je trenutno pod glavo). Poleg tega bomo zaradi lažjega dostopanja seznam L hranili v obratnem vrstnem redu. Če je trenutna vsebina traku npr.

c d e f g h
===========
      ^
      |
      `---------- glava

jo torej predstavimo s seznamoma

L = [e,d,c]
R = [f,g,h]

Prazno celico predstavimo s simbolom b. Celoten trak bomo predstavili s strukturo oblike L-R. Tukaj operator - ne pomeni odštevanja, temveč le povezuje seznama L in R v eno strukturo. Zgorjni trak tako opisuje struktura

[e,d,c]-[f,g,h]

Definirajte predikat action(Direction, InL-InR, OutL-OutR), ki glavo premakne v dano smer (Direction je lahko left, right ali stay). Primer:

% glava ostane na mestu
?- action(stay, [e,d,c]-[f,g,h], OutL-OutR).
OutL = [e,d,c],
OutR = [f,g,h].

% glava se pomakne v desno: prvi element iz desnega seznama premaknemo levo
?- action(right, []-[c,d], OutL-OutR).
OutL = [c],
OutR = [d].

% če je seznam v dani smeri prazen, moramo dodati nov b
?- action(left, []-[c,d], OutL-OutR).
OutL = [],
OutR = [b,c,d].

head_rest/3

Trenutni simbol pod glavo lahko s traku L-R dobimo tako, da vzamemo prvi element seznama R. Lahko pa se zgodi, da je R prazen. Definirajte pomožni predikat head_rest(R, Head, Rest), ki iz trenutnega seznama na desni R dobi element Head pod glavo in preostanek seznama Rest. Primer:

% če seznam na desni ni prazen, vrnemo prvi element in preostanek
?- head_rest([0,1,1], Head, Rest).
Head = 0,
Rest = [1,1].

% če je seznam na desni prazen, vrnemo prazen simbol `b` in prazen seznam
?- head_rest([], Head, Rest).
Head = b,
Rest = [].

step/5

Definirajte predikat step(Name, InL-InR, InState, OutL-OutR, OutState), ki izvede en korak na Turingovem stroju s programom Name pri vsebini traku InL-InR in stanju InState. Primer:

?- step(plus1, []-[1,b,b], q0, OutL-OutR, OutState).
OutL = [1],
OutR = [b,b],
OutState = q0.

?- step(plus1, [1]-[b,b], q0, OutL-OutR, OutState).
OutL = [1],
OutR = [1,b],
OutState = final.

run/4

Definirajte predikat run(Name, State, InL-InR, OutL-OutR), ki požene program Name iz začetnega stanja State in vhodnega traku InL-InR do konca:

  • če je v stanju final, se ustavi;
  • sicer izvede en korak in znova pokliče run/4.

Primer:

?- run(plus1, q0, []-[1,1,1], OutTape).
OutTape = [1,1,1]-[1].

turing/3

Definirajte predikat turing(Name, InTape, OutTape), ki izvede program Name na vhodnem traku []-InTape. Argument InTape je torej le seznam simbolov desno od glave. Tudi OutTape naj je navaden seznam vseh simbolov na traku v pravem vrstnem redu. Iz strukture L-R ga dobimo tako, da L obrnemo in ga staknemo z R.

Primer:

?- turing(plus1, [1,1,1], OutTape).
OutTape = [1,1,1,1].
Последна промена: вторник, 9 мај 2023, 12:17