Ker je OCaml neučakan jezik, v njem ne moremo neposredno definirati koinduktivnih podatkovnih tipov, kot so neskončni tokovi. Lahko pa jih simuliramo z uporabo funkcij. Definicija tipa α stream izgleda tako:

type 'a stream = Cons of 'a * (unit -> 'a stream)

Prvi element toka smo zapisali neposredno, preostanek toka pa smo predstavili s funkcijo, ki sprejme »prazen« argument (unit) in vrne preostanek toka. To nam omogoča, da računanje preostanka toka preložimo do takrat, ko ga dejansko potrebujemo. Funkciji, ki odloži računanje, pravimo thunk.

Pri tem se definiranje tokov malenkost zakomplicira: v konstruktorju Cons bo drugi element zmeraj oblike fun () -> …. Obratno moramo pri uporabi vrednosti oblike Cons (a, b) preostanek toka zmeraj najprej izračunati z b ().

Tok iz seznama

Sestavimo funkcijo from_list tipa α list → α → α stream. Izraz

from_list [e₁, e₂, ..., eᵢ] r

naj vrne neskončni tok, ki ima prvih i elementov iz danega seznama, nato pa ponavlja element r:

e₁, e₂, ..., eᵢ, r, r, r, r, r, r, ...

Primer:

# let four = from_list [1;2;3] 4 ;;
val four : int stream = Cons (1, <fun>)

Namig: pri obravnavi seznama l si lahko pomagamo z izrazom match:

let rec from_list l r =
    match l with
    | []    -> …
    | x::xs -> …

Seznam iz toka

Sestavimo še obratno funkcijo to_list n s, ki vrne seznam prvih n elementov danega toka s. Primer:

# to_list 10 four ;;
- : int list = [1; 2; 3; 4; 4; 4; 4; 4; 4; 4]

Namig: operator x :: xs doda element x na začetek seznama xs.

n-ti element toka

Sestavite funkcijo element_at n s, ki vrne n-ti element danega toka s. Primer:

# element_at 100 four ;;
- : int = 4

Glava in rep

Sestavite funkciji head : α stream → α in tail : α stream → α stream, ki vrneta glavo in rep toka. Primer:

# head four ;;
- : int = 1
# tail four ;;
- : int stream = Cons (2, <fun>)
# head (tail four) ;;
- : int = 2

(Opomba: takih funkcij običajno ne uporabljamo, ker so bolj praktični vzorci, s katerimi lahko izluščimo glavo in rep.)

Preslikava

Sestavite funkcijo map, ki sprejme funkcijo f in tok

e₁, e₂, e₃, ...

ter vrne tok

f e₁, f e₂, f e₃, ...

Primer:

# to_list 5 (map (fun x -> x*x) four) ;;
- : int list = [1; 4; 9; 16; 16]

Kakšnega tipa je map?

Naravna števila

Sestavite tok nat naravnih števil 0, 1, 2, 3, .... Primer:

# to_list 10 nat ;;
- : int list = [0; 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9]

Namig: pomagajte si s pomožno rekurzivno funkcijo from k, ki vrne tok števil od k naprej.

Fibonaccijeva števila

Sestavite tok fib Fibonaccijevih števil 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, .... Primer:

# to_list 10 fib ;;
- : int list = [0; 1; 1; 2; 3; 5; 8; 13; 21; 34]

Preslikava parov

Sestavite funkcijo

zip : (α → β → γ) → α stream → β stream → γ stream

ki sprejme funkcijo f in toka

d₁, d₂, d₃, ...
e₁, e₂, e₃, ...

ter vrne tok

f d₁ e₁, f d₂ e₂, f d₃ e₃, ...

Primer:

# to_list 10 (zip (fun x -> fun y -> x + y) nat (tail nat)) ;;
- : int list = [1; 3; 5; 7; 9; 11; 13; 15; 17; 19]

Večkratniki

  1. Sestavite funkcijo veckratniki_stevila : int -> int stream, ki sprejme k in vrne tok večkratnikov k. Na primer, veckratniki_stevila 3 vrne tok 0, 3, 6, 9, 12, ....

  2. Sestavite tok tokov veckratniki : int stream stream, katerega elementi so tokovi večkratnikov:

    (0, 0, 0, 0, ⋯), (0, 1, 2, 3, ⋯), (0, 2, 4, 6, ⋯), (0, 3, 6, 9, ⋯), ⋯

Primer:

# to_list 10 (map (to_list 15) veckratniki) ;;
- : int list list =
[[0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0; 0];
[0; 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14];
[0; 2; 4; 6; 8; 10; 12; 14; 16; 18; 20; 22; 24; 26; 28];
[0; 3; 6; 9; 12; 15; 18; 21; 24; 27; 30; 33; 36; 39; 42];
[0; 4; 8; 12; 16; 20; 24; 28; 32; 36; 40; 44; 48; 52; 56];
[0; 5; 10; 15; 20; 25; 30; 35; 40; 45; 50; 55; 60; 65; 70];
[0; 6; 12; 18; 24; 30; 36; 42; 48; 54; 60; 66; 72; 78; 84];
[0; 7; 14; 21; 28; 35; 42; 49; 56; 63; 70; 77; 84; 91; 98];
[0; 8; 16; 24; 32; 40; 48; 56; 64; 72; 80; 88; 96; 104; 112];
[0; 9; 18; 27; 36; 45; 54; 63; 72; 81; 90; 99; 108; 117; 126]]

★ Sploščen tok

Ta naloga ni tako dolgočasna kot ostale. Sestavite funkcijo

flatten : (α stream) stream → α stream

ki sprejme tok tokov in vrne tok, v katerem se vsak element iz tokov pojavi natanko enkrat (lahko predpostaviš, da so vsi elementi tokov med seboj različni).

★ Tok parov

Sestavite funkcijo

product : α stream → β stream → (α * β) stream

ki sprejme tokova

d₁, d₂, d₃, ...
e₁, e₂, e₃, ...

in vrne tok parov (dᵢ, eⱼ), v katerem se vsak par pojavi natanko enkrat. Vrstni red, v katerem se pojavijo pari, ni pomemben. Primer:

# to_list 100 (product nat nat) ;;
- : (int * int) list =
[(0, 0); (0, 1); (1, 0); (0, 2); (1, 1); (2, 0); (0, 3); (1, 2); (2, 1);
 (3, 0); (0, 4); (1, 3); (2, 2); (3, 1); (4, 0); (0, 5); (1, 4); (2, 3);
 (3, 2); (4, 1); (5, 0); (0, 6); (1, 5); (2, 4); (3, 3); (4, 2); (5, 1);
 (6, 0); (0, 7); (1, 6); (2, 5); (3, 4); (4, 3); (5, 2); (6, 1); (7, 0);
 (0, 8); (1, 7); (2, 6); (3, 5); (4, 4); (5, 3); (6, 2); (7, 1); (8, 0);
 (0, 9); (1, 8); (2, 7); (3, 6); (4, 5); (5, 4); (6, 3); (7, 2); (8, 1);
 (9, 0); (0, 10); (1, 9); (2, 8); (3, 7); (4, 6); (5, 5); (6, 4); (7, 3);
 (8, 2); (9, 1); (10, 0); (0, 11); (1, 10); (2, 9); (3, 8); (4, 7); (5, 6);
 (6, 5); (7, 4); (8, 3); (9, 2); (10, 1); (11, 0); (0, 12); (1, 11); 
 (2, 10); (3, 9); (4, 8); (5, 7); (6, 6); (7, 5); (8, 4); (9, 3); (10, 2);
 (11, 1); (12, 0); (0, 13); (1, 12); (2, 11); (3, 10); (4, 9); (5, 8);
 (6, 7); (7, 6); (8, ...); ...]

Namig: uporabite map, map in flatten.

Последнее изменение: воскресенье, 11 апреля 2021, 15:46