Programiranje za vsakogar
Тематический план
-
Na delavnici bomo videli, da je programiranje skoraj povsem vsakdanja reč. Programiranje ni nič drugega kot zapisovanje postopkov v nekem jeziku, ki je malo manj dvoumen kot slovenščina, v kateri se po "sobotnem streljanju rezervnih generalov" ne ve, kdo je streljal in kam.
Prišli bomo, kolikor daleč bomo pač prišli. Študenti računalništva potrebujejo nekaj mesecev predavanj, vaj in preklinjanja ob domačih nalogah, da znajo kolikor toliko programirati. Po drugi strani pa so tri predavanja ravno dovolj, da odstrnemo zaveso v svet, ki ga še ne poznate. Kdor bo želel, ga bo naprej raziskoval sam. Ostali pa bodo odnesli vsaj dobro predstavo o tem, kako je videti programiranje - in vsaj malo boljše razumeli, kako delujejo današnji računalniki, telefoni, avtomobili ... svet.
-
Na svoj prvi programerski dan vidimo, da so računalniki pravzaprav samo malo večji (težji, dražji) kalkulatorji. Z malo več pomnilnika. No, poleg tega jim lahko napišemo tudi več računov naenkrat, na zalogo, pa jih bodo izračunali lepo enega za drugim. Lahko jim tudi rečemo, naj kak račun izračunajo le, če je rezultat prejšnjega računa tak in tak.
-
Po prvi seansi znamo sestaviti seznam ukazov in po potrebi preskočiti kakega od njih. Da bomo pravi programerji, se moramo naučiti še nečesa: kako računalniku zapovedati, naj nek del programa ponavlja.
-
S tem, kar znamo doslej, bi znali sprogramirati že skoraj vse. Seveda bi se morali naučiti še kup podrobnosti, od tega kako odpreti datoteko do tega, kako si zorganizirati ogromne količine podatkov; študij računalništva ne traja kar tako pet let.
Na zadnjem srečanju bomo pogledali, kako si organiziramo daljše programe, da se ne izgubimo v njih. Naučili se bomo pisati lastne funkcije.
-
.Zapiski Vaje
-